Meni
SI / EN
<< Maj - 2012 >>
PoToSrČePeSoNe
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31
15. 5. 2012

Artservisov intervju: Polona Lovšin

PODPIRANJE UMETNIKOV IN UMETNOSTI JE ZNAMENJE MODERNEGA PODJETNIŠKEGA DELOVANJA

Riko je eno redkih podjetij v slovenskem prostoru, ki se že vrsto let usmerjeno ukvarja z umetnostjo. Kako je prišlo do tega?

Umetnost in kultura je pravzaprav vpisana že v genski zapis podjetja Riko. Njegov ustanovitelj in direktor Janez Škrabec je že v mladosti pričel z nadaljevanjem družinske zbirateljske tradicije, ki jo je nato vkorporiral tudi v svojo podjetniško zgodbo in v okrilje podjetja Riko. Likovna zbirka Riko in z njo povezane dejavnosti in pozornosti predstavljajo v Riku enega izmed osrednji stebrov kulturnega udejstvovanja, ki nosi po eni strani družbeno-odgovorne akcente, po drugi strani pa zavedanje, da je podpiranje umetnikov in umetnosti znamenje modernega podjetniškega delovanja. Vso te aktivnosti, ki jih veže nase Likovna zbirka Riko, torej niso vzporednica osrednjemu poslovnemu programu Rika, temveč jih smatramo kot njegov integralni del. Povedano drugače; vlaganje v kulturo in umetnost v Riku že dolgo več ni le promocija ali pa filantropsko dejanje, ampak enakovredno dopolnilo Rikovega ekonomskega poslanstva.

Kdo vodi ta del dejavnosti Rika?

Če želiš imeti čim boljši pregled in razgled nad presežki, zanimivostmi, pomanjkljivostmi ter potrebami sodobne vizualne scene, moraš z njo negovati čim bolj živahen in čim bolj neposreden stik. Prav zato se radi povezujemo in posvetujemo z različnimi umetniki, teoretiki, kustosi…, ki lahko s svojimi pogledi in nasveti  še bolj utrdijo tovrstno Rikovo poslanstvo in ambicijo obenem.  Odločitev in odgovornost pa je vselej izključno na strani Rika.

Koliko del šteje danes likovna zbirka Rika, kakšni so usmeritev, strategija in namen zbirke?

Likovna zbirka danes šteje cca 300 umetnin; od slik vseh štirih slovenskih impresionistov do zadnjih odkupov del Alena Ožbolta, Žige Kariža in Ištvana Išta Huzjana. Namesto strogega sistematičnega zbirateljstva in strogo začrtane nakupovalne politike Rikova zbirka v ta proces vnaša nekaj sproščenosti, pa tudi osebni pečat Janeza Škrabca. Kot zbirka zasebne narave lahko privilegira izbrano - umetnostne pojave, gibanja, sloge -, in izbrane - umetnike in umetnice, pa četudi se na ta način odreče doslednosti v zastopanosti umetnostnih pojavov in avtorjev. Mislim, da ji to daje posebno vrednost in tudi pomen. Želimo si, da bi javnosti dostopna zbirka tudi v prihodnje uspela slediti dobrim in ključnim delom domače sodobne vizualne umetnosti. Namen? Zbirka najprej zadovoljuje lastno fascinacijo nad likovno umetnostjo. Ob tem pa ne skrivamo promotativnih učinkov in se ne odrekamo poslanstvu, ki ga prepoznavamo v skrbi za umetnika in umetnost. V Riku se namreč zavedamo, da ima umetniško ustvarjanje in kultura ima velik smisel in večplasten družbeni pomen. Če parafraziram - spodbujanje je najvišja oblika občudovanja. In če z različnimi podporami, odkupi spodbujamo to ustvarjanje, potrjujemo njegovo potrebnost in vrednost, je namen zbirke dosežen. 

Kako pridobivate dela, kje jih hranite, kje jih razstavljate?

Večji del je hranjen in varovan v urejenih depojskih prostorih, nekaj jih na ogled v reprezentančnih prostorih Rika. Ker se zavedamo, da umetnine dejansko zaživijo šele v povezavi z umetnostnimi institucijami in občinstvom, zbirko z zaokroženim izborom del vsako leto zdaj že sistematično predstavljamo v Galeriji Miklova hiša. Umetninam Rikove zbirke pa je mogoče slediti tudi na mnogih samostojnih predstavitvah zastopanih avtorjev ali pa na večjih preglednih razstavah, pod katere se podpisujejo osrednje umetnostne galerije oz muzeji. Dela pridobivamo v zbirko z rednimi odkupi, v zadnjem času pa se obseg zbirke veča tudi zaradi projekta Pariz-Hrovača.

V kakšni povezavi sta Zbirka Riko in rezidenčni projekt Pariz-Hrovača?

Pri oblikovanju te zbirke sodobne slovenske umetnosti se srečujemo z perspektivnimi slovenskimi umetniki vseh generacij. Kmalu smo ugotovili, da je nakup umetniških del in  uvrstitev v zbirko samo na videz preprosto dejanje. S tem, ko dobite v posest pomembno likovno delo, ste tudi posrednik med njim, avtorjem in občinstvom. Upravljanje likovne zbirke zato razumemo tudi kot stalno vzdrževanje stikov z likovno sceno, kjer se odprto pogovarjam o načrtih in potrebah avtorjev in poskušamo s svoje strani in v okviru svojih zmožnosti in konceptov prisluhniti oz. podpreti. In ko smo pred leti razmišljali, kako bi nagradili zbirateljski proces in kako bi presegli klasično mecensko formulo in delitev na dajalca in prejemnika, smo začeli razvijati zanimiv projekt, ki smo ga nato poimenovali kot »Pariz-Hrovača«.  V Parizu smo najeli za nedoločen čas manjše stanovanje z ateljejem, ki ga oddajamo umetnikom v zameno za izbrano umetnino. Likovna zbirka se ob klasičnih odkupih bogati tudi tako, da omogoča umetnikom, da v eni izmed svetovnih umetnostnih prestolnic pridobivajo nove izkušnje ter priložnosti za izobraževanja in izpopolnjevanja, a hkrati umetnini v zbirki zagotavlja potrebne primerne standarde njenega varovanja, predstavljanja in tudi populariziranja.

Kako se financira vas program, na kakšen način pridete do sredstev zanj?

Program financiramo izključno z lastnimi sredstvi.

Kako izbirate umetnike, jih povabite sami ali se lahko tudi sami prijavijo?

Ker se trudimo negovati živ stik z umetniki, na ta način najbolj učinkovito prepoznamo skupne interese … Sledimo zanimanjem, vabimo, se odzovemo na prošnje… Zelo me veseli, da je ta naša pobuda predstavljena na spletnem portalu www.artservis.org (Umetnik na službenem potovanju, Rezidence); prepoznavnost projekta Pariza-Hrovača je veliko večja, stiki pa bolj živahni in seveda tudi bolj tvorni.

Ker je projekt integralni del Likovne zbirke Riko, se pri nas postavlja v ospredje vprašanje, kakšno delo pridobimo v zbirko glede na njen značaj. Čeprav ta ni ozko definiran, je umeščenost v zbirko, ki si želi uokvirjati dobra umetniška dela, tihi pogoj.

Koliko časa lahko umetnik gostuje v vasi rezidenci v Parizu?

Dolžina vsekakor ni omejena, najraje sklenemo sodelovanje s tistimi, ki si želijo dalj časa bivati v Rikovem stanovanju.

Koliko umetnikov je do sedaj že gostovalo tam?

Čez 20 vizualnih umetnikov. Ne gostimo pa le vizualnih umetnikov, temveč tudi humaniste,  glasbenike, arhitekte, družboslovce…

Kakšne so obveznosti umetnikov do vas, kaj od njih pričakujete, kaj jim nudite?

Projekt Pariz-Hrovača sloni na izmenjavi; Riko umetnikom zastonj bivanje v stanovanju v Parizu, umetnik  Riku izbrano umetnino v protivrednosti najemnine (cca 1000 eur / mesec).  V ospredju  stoji spoštovanje dogovora z obeh strani, nato pa skrb za stanovanje iz ene in skrb in odgovornost za umetnino iz druge strani.

Kako je opremljeno stanovanje in atelje v Parizu?

Stanovanje je skromno, vendar dostojno opremljeno.  Na voljo je tudi prostor, ki ga umetniki lahko uporabijo za ateljejsko delo.

Ali umetnike oskrbite tudi s kontakti in praktičnimi informacijami, ali so v Parizu prepuščeni sami sebi?

Predamo samo ključe.  Morda nam bo v prihodnosti uspelo se povezati s podobnimi iniciativami, referenčnimi institucijami in tako obogatiti rezidenčno bivanje v Parizu.

Ali umetnik lahko stanuje v rezidenci z družino ali partnerjem/-ico?

Seveda! Za družino bo resda bolj malo prostora, za partnerja vsekakor je. Zdi se nam namreč pomembno, da si umetnik na tem gostovanju uredi čim bolj udobno in prijazno bivanje.

Kakšne so vaše izkušnje s tem rezidenčnim projektom?

Veseli me, da so ta projekt prepoznali za pravega umetniki, ki si želijo sodelovati v njem in da jim je tudi v zadovoljstvo umeščanje njihovega dela v Likovno zbirko Riko.  Nekateri izmed njih se redno vračajo v Rikovo stanovanje v Parizu. Upam, da bo projekt tudi v prihodnje žel zadovoljstvo iz obeh straneh.

Imate podporo države in lokalnih skupnosti?

Projekt smo razvili v Riku; ker nima samo mecenske vrednosti, temveč tudi »menjalno«, bi bilo nerodno pričakovati kakršnokoli finančno podporo države ali lokalnih skupnosti. Poudarila pa bi, da ta Rikova iniciativa vsekakor uživa vso možno moralno podporo in tudi moralno spodbudo.

Kakšni so odzivi gostujočih umetnikov?

Me veseli, da tudi umetniki prepoznajo vrednost tovrstnega sodelovanja; ni le to izkušnja Pariza, gre namreč tudi za sodelovanje v zasebni spodbudi, ki stremi k obojestranskih koristim. Kot omenjeno, neredki so zdaj že redni gostje Rikovega stanovanja.  

Načrti za prihodnost, bi se kaj radi izboljšali?

Zamisli, kako se še bolj izboljšati sodelovanje v tem projektu, je kar nekaj. Razmišljamo tako v smeri izboljšave prostorske ureditve kot v dodatni podpori oz. delavni štipendiji umetnikom za Pariz. Vsekakor pa je interes za projekt in zadovoljstvo sodelovanja v njem velika spodbuda, da zamisli, izboljšave tudi počasi uresničimo.

Hvala za pogovor!

Spraševala je Marija Mojca Pungerčar.
Maj 2012