Meni
SI / EN
<< Februar - 2011 >>
PoToSrČePeSoNe
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28
21. 2. 2011

Poklon umetnosti slovenskih narečij ob mednarodnem dnevu maternih jezikov

Bogdana Herman je z ljudsko pesmijo o dolini Ribnice dala uvodni takt dogodku Slovenska slovstvena folklora: umetnost slovenskih narečij, s katerim je Škrabčeva ustanova obeležila svetovni dan maternega jezika.

Utemeljiteljica slovenske slovstvene folklore prof. dr. Marija Stanonik in Škrabčeva štipendistka Mojca Horvat so v družbi pripovedovalke Špele Frlic razgrnile pomen narečij in zgodb, pesmi, pripovedk ter pravljic, ki ostajajo vpisane v živost slovenskega jezika.

V Skednju Škrabčeve ustanove je občinstvo s podanimi pesmimi in zgodbami potovalo po Reziji, Polanski dolini in Prekmurju.

Kot sta poudarile raziskovalki prof. dr. Marija Stanonik in Mojca Horvat, se lahko posameznik samo v narečju izraža z vso svojo polnostjo. V sedanjem času se tudi literatura vrača k narečjem, saj številni ustvarjalci svojo poetiko novega iščejo ravno v pretresljivih romanih in pesmih, ki se zapisujejo v narečjih oziroma krajevnem govoru. V Sloveniji je do sedaj izšlo že 39 knjig, kjer so zbrane pravljice in pripovedke iz različnih narečnih skupin, v pripravi pa je Slovar slovenskega jezika, ki bo podal značilnosti živega jezika.

Na večeru, kjer je izrazito dišalo po narečjih,  je prof. dr. Marija Stanonik predstavila tudi obsežno monografijo Zgodovina slovenske slovstvene folklore. Gre za prvo sistematsko zbirko slovstvene folklore od Srednjega veka do danes, ki združuje več kot 5.400 opomb in virov.