»Jaz bi rekel, da je bil en tih, vase zaprt človek. Biografijo o njem mi je bilo zelo težko pisati, ker je on o sebi zelo malo povedal. On nima kakšnih izlivov, kakšne korespondence, kjer bi prijateljem pripovedoval, kaj se mu dogaja.«

Vabljeni v četrtek, 17. septembra, ob 19. uri v skedenj Škrabčeve domačije na uro slovenske zgodovine. Akademik dr. Jože Pirjevec, proučevalec zgodovine Jugoslavije in Srednje Evrope, bo z osebnimi vtisi in spoznanji še dopolnil bogato vsebino svoje nedavno objavljene biografije Edvard Kardelj: socialistični utopist na oblasti. Lado Ambrožič bo njegov sogovornik.

Edvard Kardelj je bil človek velike inteligence. Mladenič, prereven, da bi šel na univerzo, se je moral zadovoljiti z učiteljiščem, pa je vendar pozneje napisal knjigo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, ki je bila prevedena v več kot 50 jezikov. Komaj dvajsetleten že zaprt, mučili so ga in ’ga naučili sovražiti’. Med vojno eden od vodij partizanskega odpora in brezkompromisen revolucionar. Pripisujejo mu zamisel o Golem otoku. Tvorec zunanje politike socialistične Jugoslavije, nosilec najvišjih funkcij in tesen sodelavec predsednika države, v katere obstoj sicer ni verjel: menil je, da naj bi se Slovenci s časom spet povezali z Avstrijo in Nemčijo. Utemeljitelj samoupravljanja, v katerem naj bi o vsem – tudi o dobičku, denarju, o pogojih dela in življenja – odločali delavci, a se je sistem iz njegovih sanj spremenil v birokratsko moro. Vizionar, ki je na smrtni postelji priznal zgrešenost svoje vizije. Svojemu izreku: »Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam,« se ni nikoli odpovedal.

»Bil je tragična osebnost, ki je pa vendarle za Slovence zaslužna prav zaradi tega, ker je hotel vedno ohraniti slovensko samostojnost znotraj Jugoslovanske federacije,« je v enem od pogovorov ob izidu knjige povedal avtor, dr. Jože Pirjevec. Ugledni zgodovinar in profesor na več italijanskih in slovenskih univerzah je znaten del svoje kariere posvetil prvi in drugi Jugoslaviji, v zadnjem desetletju sta izšli obsežni študiji Tito in tovariši in Partizani. S knjigo o Kardelju, kot sam pravi, sklepa tovrstno pisanje.