Za enega najuspešnejših gospodarjev je veljal Anton Škrabec, ki je z zglednim obdelovanjem zemlje in trgovanjem utrdil gospodarsko moč kmetije. Kljub številni družini je zmogel šolati sinova Mihaela in Stanislava. Slednji je študiral teologijo in postal eden najpomembnejših jezikoslovcev slovenistov druge polovice 19. stoletja na Slovenskem. S podporo družine Škrabec je bila v njegov spomin ustanovljena Ustanova patra Stanislava Škrabca za podpiranje študija in raziskovanja slovenskega jezika in slovanskih jezikov.

Zavidljivo poslovno kariero je napravil Stanislavov sin Stanislav Škrabec. Uspešno pot podjetnika in priznanega gospodarstvenika je pričel v Kočevju, nadaljeval v Novi Gorici in leta 1969 prišel za direktorja v takratno Kovinsko podjetje Ribnica. Malo lokalno podjetje, ki je zaposlovalo 100 ljudi, je preoblikoval v vodilno jugoslovansko podjetje s proizvodnimi programi kmetijske mehanizacije, traktorskih priključkov, letalske in komunalne opreme, opreme odpadov ter visoko sofisticirane fleksibilne sisteme. Podjetje se je preimenovalo v Riko (Ribniška industrija kovinske opreme) Ribnica in je zaposlovalo 1700 ljudi. Za svoje izjemne dosežke na gospodarskem področju je Stanislavu Škrabcu l. 1984 Gospodarska zbornica podelila najuglednejšo stanovsko nagrado – Kraigherjevo nagrado. Leta 2002 je Stanislav Škrabec postal častni občan svoje rodne Ribnice – »občina Ribnica izpolnjuje svoj dolg do njegovih velikih zaslug na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju v Ribniški dolini«, je bilo zapisano v obrazložitvi najvišje nagrade Občine Ribnica.

Stanislavov sin Janez je podedoval očetovo poslovno žilico. Kot ustanovitelj podjetij Riko, d.o.o., in Riko Hiše, d.o.o, in podjetnik mednarodnih razsežnosti nadaljuje trgovsko in poslovno dejavnost Škrabčevega rodu.

Janez Škrabec je častni konzul Kraljevine Maroko, predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta, član sveta  Ekonomske fakultete UL, gostujoči strokovnjak na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor, predsednik Slovensko-kuvajtskega poslovnega foruma, predsednik nadzornega odbora Nemško-slovenske gospodarske zbornice ter član odbora AmCham Slovenija.

Med mnogimi priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, izstopata nagradi časnika Finance (2007) in nagrada GZS (2008) za izjemne dosežke na področju gospodarstva. V letu 2009 ga je predsednik Ruske federacije odlikoval z najvišjim državniškim odlikovanjem – Redom prijateljstva, slovenski novinarji pa so ga leta 2011 nagradili z nazivom Naj direktor.

Osebno in preko podjetij Skupine Riko Janez Škrabec deluje kot pokrovitelj institucijam, posameznikom ter projektom s področja kulture, umetnosti in športa ter dejavno in zvesto podpira aktivnosti lokalnega okolja. Charles Handy, svetovni guru menedžmenta, ga je v svoji knjigi The New Philantropist, The New Generosity zaradi njegovih donatorskih in mecenskih prizadevanj uvrstil med 23 novih svetovnih filantropov. Zaradi njih si je v letu 2010 prislužil tudi naziv Mecen leta časnika Finance.